METULJ

Kopiram se.             V originale.

Oh, kako je lepo.

Glej, glej, glej.

Ozri se.

Presenečen boš.

Spravi se.

Otrok Vesolja.

In to je to.

“Metuljček, Draguljček,

zlati potepinček,

kje si pa bil,

kje si pa bil?

Pri svojih sem cvetkah,

zlatih princeskah

sokeca pil,

medeka pil.

Dragulje delil.

Cekine delil.”

IZVEN ČASA IN PROSTORA (1) – METULJ

Živel je …j…, dekleta je ljubil in dekleta so ljubila njega. Nikoli ni mogel reči »ne« .
Prihajale so kot polomljeni popki, odhajale kot popolni cvetovi. Nihče ni vedel zakaj. Potem
je izginil. In potem so govorili: »Lepota teh žensk je bila cenjena bolj kot vso bogastvo mest in
narodov…«

IZVEN ČASA IN PROSTORA (2) – METULJ

Ko je prišel …j… so vse ženske prvo rekle, dam, dam, dam. Vendar vse je bilo zaman… Ni
bilo kontinuitete…
Z vprašanji so ga zvabile in zadrževale, se topile ob odgovorih in se napajale z čistim zlatom,
kot se cvet napaja s soncem. Dokler ni nastala popolna tišina. Cvetovi so se odprli… in da ne
bi zgnili… »Metulj.« Pet deklet en metuljev cvet.
In potem so mu rekle: »Povabile smo te, zdaj nas poznaš. Tvoje besede so semena, tišina rast.
Dajaj nam to znanje, osvežuj nas, nadgrajuj nas, povabile te bomo. »OK.«
»Lepota in pamet teh žensk je bila cenjena bolj kot vso bogastvo mest in narodov…«

IZVEN ČASA IN PROSTORA (3) – METULJ

In potem so mu rekle: »Zdaj, ko smo mlade hočemo še več. Rade bi videle kar ti vidiš, rade bi
čutile in okusile, kar ti čutiš in okusiš.
Daj nam te Dragulje, daj nam te originale. Ljudje so vse bolj v zmoti in zablodi. Izgubili so
se…
Bolan moški človek bo vse uničil. »OK.«
»Lepota in pamet teh žensk je bila neulovljiva in nedotakljiva, kot zrak. Brez konkurence…«

IZVEN ČASA IN PROSTORA (4) – METULJ

In čez 40 let praznjenj in polnjenj z “informacijami” so mu rekle: »Povedale smo več kot je
povedal Sidharta Gautama Buda. Zdaj bi namesto besed potrebovale še nekaj kar lahko tudi
pokažemo. Nekaj, kar diha, se oglaša, giba, neizmerljivo lepo diši in se smeje. Kar bo vedelo vse
kar vemo me in ti.
Daj nam svoje genske originale. Daj nam te dragulje. Z vsem kar imaš vsako tri krat napolni in potem se bomo
umaknile drugim ženskam. »OK.«

In potem so govorili: »Rodovi teh žensk so bili cenjeni bolj kot vso bogastvo mest in
narodov.«

Nekoč je živel …j… in svet je postal ZSMS.

NAZADNJE – METULJ  :
NAZAGNJE – METÉK, METÜL

Ve pa, kaj je zdaj deklina?
Še izda buš slejpa kak küra?
H pravumi kukouti dobre küre spadajo.
Se sprazniju, napuniju,
pa odijdeju.
Dobru ga hraniju,
pa dobro ga čuvaju.
Več kür,
močnejši štül.
Mučnejši roud,
Draguljuf roud.
Ve pa, puišči si takšuga, šteri se rani točno z zemlje pa točno s sunca. Te de te znal pravi cajt sprazniti pa napuniti z energijuf samuga vrha. Ka buš ustala zdrava pa mlada, pa za pejneze se ti ne de več trbelo brigati. Tou de za takšuga najvekše darüvanje, gda ti ne de trbelo uditi delat. Zavolo dela vsakši človik prle eli kasnej pustane puloužek.

Liseni človik z blanjo v rbti. Deca pa, gda začnejo uditi pa žijvi grataju, vsi fačuki postanejo. Nišče več nema časa za njij. Vsi su zmatrani ud dela, kako skujani puloužki z deskof v hrbti. Nišče od dumačij nema več časa. Liseni starši, lisena deca. Te pa samo idnouk iz deske v rbti nastane štaflin iz šteruga pa kasnej tram. Gotovo. Kak tupček začnu, tak tupček končal.

Nišče je nej biu rojeni za tou ka bi puloužek eli fačuk poustal. Ka bi tupček z
njega nastal, šteri se cejlu živlenje samo na mrtvo fčij pa dela, te pa sebe pa vse žijvo pred nousun zgrešij. Na konci pa se istine zavej, pa zatou teško merje. Tudi mrejti bi moreu vsakši srečne, zadovoljne pa blažene smrti. Te fsakši pustane nesmrten.

Živlenja smu doubili zatou ka ga ndagradimo in te energetski višek damo nazaj k svojem izviri za ponvni zagon za sebe pa za druuge. Sakšo srce je povezano z večimi srci, vsakši vdih z večimi vdihi. Či toga ne bi bilou bi sakši moreu nositi baterije kabi tou puganjale.

Edijna rešijtev je nova krvna linija čluveka, linija Suncuve krvij. Dikline drage najdite si moškuga, šteri ne nuca hrane pa pijače, šteri se hrani direktno iz Zemle pa direktno iz Sunca. Te de sigdar se znau, pa ti se dal ka nucaš…

Te buš komaj vijdla
kak je vse enustavnu,
zdravu, pa srečnu.
Gda se udpre svejt
istine ud znotri,
te vijdiš svejt istine
tüdi ud zvüuna.
Te znaš ka si.
Žijvi Dragulj.
»Nekda je žijvu …j… dikline su ga mele rade.«

Zatou je cejli svejt nastal ZSMS.
(Njega pa nihče nej več nindre vidu.)

STOP.         STOOOP.         STOOOOOOOOP !  

Najbolje je, da vse pozabite.

Potreben je nov začetek. Rastite v njem do dokončnega razcveta.

Potem bo vse enostavno, kadarkoli in kjerkoli. Samo to šteje.

Biti svoj Dragulj.